Zastrašujoči podatki kažejo, da letno v svetu zavržemo kar  1/3 proizvedene hrane, kar znaša okoli 1,3 milijarde ton letno (Vir:  FAO). V Sloveniji se pritožujemo, da imamo premajhne dohodke, ob tem pa izračuni kažejo, da letno zavržemo neverjetno količino hrane, na prebivalca približno 82 kg. V razvitem svetu pa se lahko pohvalimo z žalostnim dejstvom, da kar 40% hrane zavržemo v procesu prodaje na drobno in na ravni gospodinjstev.

Potrošniki smo tisti, ki lahko veliko storimo, da bo zavržene hrane manj. Seveda, a le če bomo pogledali vase. Ali na kaj takega sploh pomislimo, ko gremo v supermarket in si košarico do vrha naložimo z živili, ki prihajajo skoraj z vsega sveta? Ko si komajda še lahko zamislimo, da pri vsakem artiklu ne bi imeli vsaj nekaj različic? Recimo vsaj nekaj vrst solate poleti in pozimi, pomaranč iz Grčije, Turčije, Italije, manga iz Brazilije, pa sredi zime svežih češenj iz Afrike in borovnic iz južne Amerike; ko se dolgi metri polic šibijo pod neštetimi različicami brezalkoholnih in drugih pijač, ko imamo na izbiro na desetine različnih kruhov in tako naprej. Zdaj je svet postal tako majhen, da si tudi pokvarljiva živila lahko dnevno izmenjujemo takorekoč po celem svetu. Kako samo po sebi umevno je to zahodnemu človeku, ki postaja žal vse manj odgovoren in občutljiv. Bilo bi prav, da bi spremenili odnos do hrane, jo začeli spoštovati in se do nje vesti kot do dobrine, ki ni sama po sebi umevna, čeprav se nam mnogokrat zdi tako. Morali bi načrtovati ko jo kupujemo in brati nalepke, doma pa jo pravilno shranjevati.

Zavržena hrana bremeni okolje in to močno. Vsaka  tona zavržene hrane pomeni  preračunano  ekvivalent izpusta 3,8 t emisije CO2.  Razgradnja odpadne hrane pa povzroča tudi izpust metana v ozračje. Zavržemo tudi vodo in energijo, ki sta potrebni pri pridelavi, predelavi in distribuciji te hrane.

Z zavrženo hrano si tanjšamo denarnico, saj nerazumno in brez potrebe porabljamo denar za tisto, kar potem znosimo v smetnjake. Na letni ravni to pomeni, da zavržemo za okoli 500 € hrane na osebo. Če nam je že vseeno za denar, pa nam ne bi smelo biti vseeno iz čisto etičnih in socialnih razlogov, saj približno milijarda ljudi na svetu trpi za lakoto. Ob tem ne pozabimo, da se v Sloveniji vsako leto več ljudi znajde pod pragom revščine in če pomislimo, da ti zagotovo ne zavržejo niti drobtinice, podatki o zavrženi hrani med ljudmi, ki si to finančno lahko privoščijo, postanejo naravnost grozljivi.

Veljalo bi se tudi zamisliti, kaj počnemo svojemu zdravju, če naš odnos do hrane ni pravilen. Tu ne mislim na tiste, ki imajo premalo, ampak na tisti del sveta, kjer se hrane tudi preveč zaužije, saj je milijon ljudi pretežkih, kar 300 milijonov pa jih ima prekomerno telesno težo. Prekomerna teža je velik dejavnik tveganja za kronična obolenja, predvsem sladkorno bolezen, povišan krvni tlak in srčno žilna obolenja.

Res, lepo je živeti v časih obilja, v kakršnih živimo zdaj, vendar se okoliščine spreminjajo in čas bi že bil, da si tako posamezniki, kot celotno človeštvo izberemo drugačno pot. Če hrane ne bomo metali v smetnjake, če se bomo prehranjevali zdravo in primerno, bomo prihranili veliko denarja tako na osebni, kot na družbeni ravni.