Letošnje krompirjeve počitnice so si Čuki vzeli malo zasluženega počitka in se razkropili vsak po svoje. Svetovni popotnik Jože Potrebuješ se je s svojo družino tokrat odpravil v daljno Kitajsko, da se v živo prepriča, ali so vse predstave o tej najštevilčnejši državi na planetu resnične.

V dobrih 10. dneh si seveda vseh čudes te velike države sicer ni možno pogledati, glavne znamenitosti pa so vendarle uspeli obiskati, predvsem pa doživeli utrip nekaterih milijonskih mest.

Med drugim so si ogledali in bili zelo navdušeni nad glinenimi Terakota vojščaki v mestu Xijan, veličastnem Kitajskem  zidom, ki se jim je zdel še bolj veličasten, kot na slikah, videli so slovite pande v najstarejšem živalskem vrtu v Aziji, številne templje z Budami, Prepovedano mesto v Pekingu in Trg nebeškega miru.  Ogledali so si tud Kung fu urjenje v Shavlin, kjer se j te staro-kitajske borilne veščine učil Bruce Lee. Ogledali so si tudi Olimpijski park, kjer so naši olimpijci leta 2008 osvojili kar štiri medalje.Eva in Petra sta se skušali naučiti tudi nekaj zlogov njihove značilne pisave in skupaj z mojstrom pismenk napisali “Čuki” in pa svoji imeni. 

Kaj je Jožeta najbolj pozitivno presenetilo?  

To, da k sreči ni bilo oblakov smoga, ki naj bi ves čas lebdeli nad velikimi mesti, tiste dni, ko smo bili na Kitajskem ni bilo in je bil zrak dokaj čist. Promet, ki v mestu kjer je nekaj milijonov avtomobilov poteka dokaj gladko. Seveda pa podzemne železnice pripomorejo k temu, da takšno število ljudi sploh lahko funkcionira. Tudi hitri vlaki, ki potujejo kar 305 km na uro so nepredstavljivi za naše razmere.

Kaj je Jožeta najbolj pozitivno presenetilo?  

Oblakov smoga, ki naj bi lebdeli nad velikimi mesti ves čas, tiste dni, ko smo bili na Kitajskem ni bilo in je bil zrak neverjetno čist čist. Promet, ki v mestu kjer je nekaj milijonov avtomobilov poteka dokaj gladko. Seveda pa podzemne železnice pripomorejo k temu, da takšno število ljudi sploh lahko funkcionira. Tudi hitri vlaki, ki potujejo kar 305 km na uro so nepredstavljivi za naše razmere. Centri mest so precej čista, njihov tehnološki napredek in želja po tekmovalnosti je videti na vsakem koraku.

Kaj pa je Jožeta negativno presenetilo? 

Najbolj me je presenetila čudna zmes med sodobnim kapitalizmom, ki se kaže sploh v velikih mestih, ki bi bila rada in celo so zelo Evropsko-Ameriška, z vsem razkošjem sodobnega sveta. Njihova popularna glasba je zelo zahodna, obsedenost z mobilnimi napravami so zasvojile praktično vse generacije, nakupovalPo drugi strani je pa totalitarni komunistični sistem, ki onemogoča celo normalno komuniciranje. Tako smo tudi mi bili praktično ves čas brez dostopa do Googla, FB-ja, gmaila…Razen v Shanghaju in deloma v Pekingu ljudje zares zelo slabo govorijo Angleško, ali pa kakšen drug jezik.. Še za stranišče jim težko dopoveš in jim moraš skoraj pokazat, kaj te muči, kaj šele kaj bolj strokovnega. Hrana ki jo jemo v kitajskih restavracijah pri nas je tam zeli drugačna, še imenuje se drugače. Tudi prav poceni življenje tam več ni. 

Kaj je Jožeta najbolj pozitivno presenetilo?  

Ampak veličastna zgodovina, neskončni gozdovi stolpnic, vrvež na vsakem koraku bodo pri Potrebuješih še dolgo zveneli v glavi. Kitajska je še vedno zelo drugačna dežela, vredna obiska in nekatere stvari šele sedaj dobijo pravi obraz.