Med navdušenimi navijači slovenskih košarkašev je tudi vnet športnik in Čuk Jože Potrebuješ, ki se je z ženo Andrejo udeležil finalne tekme v Istanbulu. Sreča v nesreči je tokrat bila, da je Čukom zaradi obilnega deževja odpadel nastop v Bovcu, tako da sta zadnji dan odletela v Isanbul, ki ga sicer kot turistično destinacijo že zelo dobro poznata saj sta bila tam že velikokrat. 

Takoj po prihodu v to zgodovinsko mesto se je tokrat Jože v slovenski vasi pomešal med ostale navijače, ki so ga prosili za mnogo fotografij, podpisov…. vmes pa srečal tudi veliko drugih znanih obrazov, s katerimi so prepevali in vzklikali znane napeve - Gregor Skočir, Peter Poles, Jernej Šugman, Sašo Dončić. Seveda se je vse skupaj v dvorani le še stopnjevalo. Čeprav je Jože velikokrat na raznih tekmah tako doma kot po svetu, pa je bila tudi zanj to tekma vseh tekem.  Z najvišje tribune je tokrat še posebej glasno navijal in bodril Gorana Dragiča in ostale. Evforično stanje  se je stopnjevalo vse do dviga pokala in petja Zdravljice, ki je bila tisti večer najbolj težko pričakovana pesem. Jože in Andreja sta navijala v posebni majici s slovensko zastavo, katere so Čuki dali delati ob 25. obletnici Slovenije. Žal mu je bilo le, da so kmalu po dvignjenem pokalu morali odleteti proti domu, saj bi z veseljem fantom stisnil zlate roke, s katerimi so fantje v teh dneh tako zelo razveseljevali ne le Slovencev, pač pa s svojo krasno igro tudi vso košarkarsko Evropo. Pa ne le s tem, tudi s svojo preprostostjo, požrtvovalnostjo in predanostjo.