Čuki so na svoji 27 let trajajoči nadvse uspešni karieri ustvarili mnoge uspešnice in tako s svojo glasbo postali nepogrešljiv spremljevalec skoraj slehernega Slovenca, ki ima rad slovensko glasbo različnih žanrov. Gotovo so prav Čuki tisti glasbeni kameleoni, ki so  v najrazličnejših glasbenih zvrsteh skozi vsa ta leta dokazali, da inovativnost in obvladanje različnih glasbenih zvrsti lahko pot do poslušalcev le še pospeši. Tako so ustvarili številne uspešnice, ki so velikokrat tako iz različnih glasbenih žanrov, da človek kar težko verjame, da so plod enih in istih izvajalcev in ustvarjalcev. Čeprav so začeli kot pop band in so uspešnice kot so Krokodilčki, Komar, Greva gor v hribe, Mal naprej pa mal nazaj, so se večkrat preizkusili tudi v country ritmih, spomnimo se samo uspešnic kot so Ta vlak, Kavbojci in Indijanci, Z nogo ob tla, v španskih ritmih je zmagovalna pesem MMS-a Črne oči, v funky Sonce, pa Zobar v bolj rokerskih, Ferrari polka v turbo-folku, v repertoarju najdemo nenadomestljive otroške pesmi Mi gremo pa na morje, Ribič Pepe, Lačni, pa številne lepe balade - Vsepovsod ljubezen, Ljubi me ljubi, Ti luna nagajiva, skratka Čuki so ansambel za vse generacije in vse priložnosti.

Gotovo pa noben skok v kakšen glasbeni žanr ni dvignil toliko prahu, kot ga je tisti leta 2000, ko so si Čuki, kljub temu, da so tisto leto bili izbrani za slovenske glasbenike desetletja, tako po izboru stroke, kot tudi občinstva, upali v roke vzeti harmoniko in zagosti tudi narodno-zabavno glasbo. In to v času, ko je ta glasba bila v zelo nezavidljivem položaju in se je z njo želel in upal poistovetiti le malo kdo. Bila je to takrat glasba za starejšo generacijo in na tv postajah ni bilo običajno, da bi domače viže odmevale v najbolj elitnih terminih. Pa da bi jo mladina prepevala vse povprek. Toda Čuki, ki so od nekdaj veljali za klen slovenski ansambel, so takrat naredili potezo, za katero so mnogi mislili, da bo za njihovo do tedaj nadvse uspešno kariero usodna. Posneli so valček Kraljestvo naše sreče in se prijavili na festival Polka valček. Vse ostalo je znano. Premočno so zmagali in od takrat tudi v narodno-zabavni glasbi nič več ni tako, kot je bilo.

Posneli so številne uspešnice, ki so legendarne še danes, postavili nova merila v snemanju tovrstnih video-spotov, Jože Potrebuješ pa je bil tudi pobudnik in avtor oddaj raketa pod kozolcem in Na zdravje!, ki je v Sloveniji dolgih 15 let združevala glasbene zvrsti in ustvarila na desetine novih glasbenih zasedb in hitov. Narodno-zabavna glasba je tudi po zaslugi tega doživela preporod, kot si ga je predstavljal le malo kdo. Toda Čuki se ostajajo Čuki. Ljubljenci občinstva vseh generacij in mojstri mnogih glasbenih zvrsti. In čeprav so se zadnja leta s svojimi hiti kot so Bam bam bam , Z nogo ob tla , Ti luna nagajiva, Zvočnik na pločnik, spet bolj posvečali zabavnim ritmom, njihovo ime najdemo na letošnjem festivalu Polka in valček. La kaj nam bodo letos spet zakuhali? Vemo le to, da imajo valček z naslovom Lahko noč in kolikor poznamo Čuke zna biti spet lep, kot so lepi in melodični S kitaro po stari Ljubljani, Daj mi poljub, Kraljestvo naše sreče, Biseri sreče, saj je avtor melodije Jože. Zanimivo pa je, da je besedilo napisal basist Vinko Cankar, ki se do sedaj prav pogosto ni vpisal med avtorje. Pustimo se torej presenetiti v petek 8. aprila, ko bo pesem na festivalu predstavljena prvič. Med glasbeniki se že šušlja, da imajo Čuki spet nov hit in da jim menda zmaga ne uide. Čuki pa trdijo, da jim uvrstitev ni pomembna in da bodo le predstavili novo pesem, za katero upajo, da bo ljudem spet sedla v srce. "Nikoli nismo z nikomer tekmovali, samo predstaviti gremo novo pesem...Lahko noč", nam je zaupal Jože Potrebuješ.

 

Še zanimivost. Šušlja se namreč, da naslednji teden Čuki snemajo spot, kjer bomo pevca Jerneja videli v vlogi, v kateri se ni pojavil še nikoli! Plesal bo namreč moderni jazz balet! Podal se je namreč v Plesno mesto in povprašal ali bi se on lahko vpisal na Jazz; in debelo so ga pogledali. Jazz ples je sodobna tehnika, ki izhaja iz klasičnega baleta, a Jazz ples omogoča večjo raznolikost gibanja na različno glasbo. Tako na klasično, kot tudi Jazz, Pop, če želite tudi na Hip Hop ali pa celo na ljudski valček. Vendar Jazz ples prav tako kot balet zahteva veliko, res veliko dela, kar pomeni leta in leta vadbe, pa nenazadnje je zaželen tudi talent. No talenta, tudi plesnega Jerneju ne manjka, a leta vadbe so mu leta nekako ušla. Vendar Jernej je vztrajal in se tako podal v dvorano da poišče še eno bližnjico do sreče, saj verjame, da obstajajo bližnjice do sreče in ples je ena izmed njih. Jernej vadi v Plesnem mestu pod vodstvom Boštjana Pavčka, niso pa to individualne ure, saj dela v paru. Ime njegove soplesalke pa ostaja skrito. Boštjan je bil nad prvimi koraki Jerneja nekoliko zadržan, a Jernej vztraja »naučil se bom in ob tako odločni plesalki se učim še hitreje«. Še naprej bomo spremljali njegov ples in morda nam bo tale Čuk še enkrat zaplesal tudi v kakšni resni plesni predstavi.